Abstract

Izhodišče našega razmišljanja predstavlja antiepikurejska pozicija, da je smrt nekaj slabega za tistega, ki umre. Taka opredelitev temelji na predpostavki, da je osebi s smrtjo odvzeto nekaj, kar predstavlja sklop pomembnih vrednot v življenju – vseh tistih, ki bi jih lahko uživala, če ne bi umrla. To predpostavko bomo uporabili v analizi “življenja pred rojstvom” in “življenja po smrti” – v bistvu gre za simetrično pozicijo, ki temelji na ideji “odvzema vrednot, dobrin”. V tem kontekstu bomo razvili dve tezi: 1. Teza o racionalni naravnanosti osebe. 2. Teza o pravilnosti hedonizma. V nasprotju s tema tezama pa bomo zagovarjali modificirano verzijo simetrične teze : A-jevo posmrtno obdobje ne more biti nič slabše, kot je predrojstno obdobje, zgolj na osnovi tega, da A-ja bolj skrbijo užitki, ki so mu odvzeti s smrtjo, kot tisti, ki so mu odvzeti pred rojstvom.