Abstract

Prispevek predstavi imaginalni svet [imaginal world], osrednji Avicenov koncept kot tudi njegovih iranskih filozofskih privržencev, zato da bi prikazal načine, kako imaginalno še naprej deluje v filmih Abbasa Kiarostamija. Kot implicira že njegovo ime, imaginalno zadeva podobo, natančneje povedano, podobo, kolikor je dojeta kot udeležena v politični ekonomiji božanskega oziroma znotraj aparata, ki povezuje časovni, politični red ljudi z odmaknjeno instanco božanskega. Če so bila dela falasife anatema islamske teologije, je bilo to v celoti povezano z umikom božanskega, ki je delovalo v političnem redu zgolj na način odsotnosti. Kiarostamijev film Close Up prikazuje koncept imaginalnega a contrario.