Abstract
Primerjava dveh osrednjih konceptov - svobode in utopije - v delu treh vplivnih nemških družboslovcev je tudi delna evidenca razlik med neomarksističnim, tradicionalno liberalnim in postmarksističnim pojmovanjem racionalnosti družbene analize in med možnostmi za spreminjanje družbe - projekti alternativnih utopij. Marcuse vidi realizacijo svobodnosti človeka samo v utopiji, Dahrendorf s skrajnim pragmatizmom ugotavlja, da je človekova svoboda možna samo, če se odreče utopiji, Habermas kot vez in nadgradnja prvih dveh pa s svojo formalno in metodološko opredelitvijo v bistvu utemeljuje tisto racionalnost, v kateri je legitimna tudi »konkretna« ali resnično kritična utopija.