Abstract

Članek poskuša prikazati sodobno različico koncepta poguma, ki se dandanes zdi precej zastarel. Ponoven premislek koncepta začne z analizo preprostega problema: zdi se, da se sodobna filozofija danes skoraj ne navezuje na pogum oziroma mu ne prisoja nobene vrednosti, vendar nam že hiter pregled zgodovine filozofije razkrije, da se zdi, da ne obstaja filozofija, ki ne bi vsebovala pojma poguma. Kaj torej napotuje na sodobno razveljavitev in zapadlost poguma? V iskanju odgovora na vprašanje članek začne s kritično razpravo o konceptu poguma, ki je opora za njegovo splošno zavrnitev, namreč Aristotelov pojem poguma. Članek pokaže, da Aristotelovo pojmovanje pogum spremeni v primarno militaristično vrlino, a hkrati ponudi koncept, ki omogoča izpeljavo pojma poguma, ki ni niti militarističen, niti ni po svojem bistvu moške narave. V zaključku članek ponovno preuči, kaj koncept konstitutivno vključuje, predvsem nenavadne operacije zgostitve in premeščanja tesnobe. To na koncu omogoči pokazati, da je tisto, kar se morda na prvi pogled zdi najbolj ločeno, neposredno povezano, namreč pogum in fatalizem.