Abstract

Članek obravnava koncept antropocena, kot je bil razvit v polju znanosti o sistemu Zemlja. Ključna vrednost antropocena je mogoče videti v dejstvu, da je pod enotno poimenovanje uspel povzeti vse prej razpršene vidike okolje krize. Z antropocenom v fokusu ni več mnoštvo okoljskih problematik, ki vsaka zase kliče po konkretnih rešitvah in ad hoc interdisciplinarnih povezavah, temveč na konceptu – konceptu, ki vrata diskusije odpre tudi filozofiji. Antropocen ni le ohlapna opredelitev epohe, ki je bolj ali manj zaznamovana s človekovim vplivom. Nasprotno, nastop antropocena označuje trenutek, ko je bilo človeštvo kot integralna komponenta sistema Zemlja, torej kot komponenta, ki v materialnem smislu sistemu nikoli ni bila zunanja, zaznano kot eno gonil dinamike sistema. Antropocen je tako mogoče definirati kot nepovraten prehod v nov režim dinamike sistema Zemlja, v katerem človeški dejavnik natanko na točki maksimalne intenzitete izgubi svojo prejšnjo relativno avtonomijo. Ko človeška dejavnost postane eno od gonil dinamike sistema, se ne more več razločiti od preostalih procesov zdaj rekonfiguriranega sistema Zemlja. Antropocen tako kliče po jasni odločitvi, odločitvi polne afirmacije obstoja novega stanja, sledenja temu, kar avtor formulira kot imperativ antropocena.