Abstract

V tekstu zagovarjam tezo, da zakonski stavki v neki teoriji posedujejo posebno zvrst sploänosti. Zakonski stavki merijo vedno na celoto sveta in se jih zato ne da neakcidentalno omejiti na kakšno regijo ali na kak omejen modus bivanja. So občutljivi na celoto sveta, ne pa na dejanskost. Odtod izhaja kontrafaktična veljava zakonskih stavkov. Stavki naravnih zakonov pa so tisti zakonski stavki neke naravoslovne teorije, ki se uspejo v modificirani obliki ohraniti v vseh transformacijah teorije.