Znano je, da so negativne velikosti svojo legitimnost od svojega nastanka dalje dobile skozi to, da so bile interpretirane kot dolg. S pretvorbo matematike v prirodoslovje pa je ta interpretacija postala nezadostna. Kantov spis iz leta 1763 o negativnih velikosti predstavlja poskus, da se po vzoru na Eulerjev argument o neizogibnosti iz dela Réflexions sur l'espace et le temps pokaže realnost negativnih velikosti izhajajoč iz tretjega Newtonovega zakona akcije in reakcije. Kantov pojem realne zoperstavljenosti skuša dotedanjo interpretacijo – (...) class='Hi'>dolg, spraviti z novo – silo. V tekstu nas zanima težava, ki pri tem nastopi: potlačitev paradoksa negativnih velikosti, ki ga je lahko interpretativno zadovoljil le dolg. Drugače rečeno, paradoksna lastnost negativnih velikosti, ki jo je lahko za realno naredil dolg kot družbeni objekt, postane glavna prepreka za njihovo fizikalno intepretacijo. (shrink)

Izhodišče prispevka je domneva, da nad precejšnjim delom Salustijevega historiografskega opusa lebdi senca izkušnje dolge državljanske vojne v Rimu v času njegovega življenja. To je razvidno iz zgodovinarjevega prikaza surovega obračuna nobilitete z bratoma Grakh in iz njegove upodobitve Sule in njegove vladavine kot vira moralnega kaosa v desetletju po njegovem zavzetju Rima. Ko razmišlja o vzrokih krize rimske republike v šestdesetih letih pr. Kr. in v času nastanka svojih spisov, se Salustij sicer skuša predstaviti kot nepristranski opazovalec, ki občasno (...) biča napake političnih voditeljev obeh sprtih taborov, aristokracije in ljudstva. Vendar zgodovinar gotovo ne deli Ciceronovega mnenja o slogi med osrednjima skupinama vladajočega sloja kot zadostnem zdravilu za rimske težave. Preveč resno je jemal družbene korenine krize. Pri tem je nedvomno pripisoval odgovornost za krizo vladajočemu sloju. Zato si po Salustijevem mnenju pozornost zaslužijo celo neverodostojni glasniki sprememb, kakršen je bil Katilina. Po eni strani se Salustij ni odmaknil od uničujočega Ciceronovega prikaza voditelja zarote in ga je še dodatno prikazal kot demagoga, ki se, kadar mu to koristi, predstavlja za tipičnega člana nobilitete. Toda po drugi strani slika njegov razmislek o položaju v Rimu kot verodostojen, zlasti ko gre za Katilinov goreč napad na vodilno elito. (shrink)

In this essay, digital hibridity stands for the perpetual availability of life as both labour and debt for capital, both in real life and online. At the heart of these reflections is the realization that the digital is a regime in which finance capital believes it is finally free from any dependency on social reproduction. With the move from value to price, from labor to debt, from revolution to disruption, and from avant-garde to speculation, the digital evolved as the material (...) of capital and the totality of the social has been replaced by the tidal liquidity of finance; immaterial labor, touching images on the screen, the rhizomatic panopticon of the Internet, shock-work on social media, and cryptocurrencies are all examples of the ways in which the digital and financial shadow each other. This new regime entails a series of conversions that change the ways in which meaning is organized—from the point of production to the point of realization, from strikes to riots, from working class to surplus populations, from solidarity to conspiracy, and from organization to petty sovereignty. (shrink)

V tem eseju digitalna hibridnost pomeni večno razpoložljivost življenja kot dela in dolga, za kapital, tako v resničnem življenju kot na spletu. V središču teh razmišljanj je spoznanje, da je digitalno tisti režim, v katerem finančni kapital verjame, da je končno osvobojen kakršne koli odvisnosti od družbene reprodukcije. S prehodom od vrednosti k ceni, od dela k dolgu, od revolucije k razdoru in od avantgarde k špekulacijam, se je digitalno razvilo kot materialno kapitala, na mesto totalnosti družbenega pa je stopila (...) totalnosti družbenega pa je stopila plimska likvidnost financ: nematerialno delo, dotikanje podob na zaslonu, rizomatski panoptikum interneta, šok-delo na družbenih medijih, kriptovalute, vse to so primeri načinov vzajemnega prikrivanja finančnega in digitalnega. Ta novi režim vključuje vrsto pretvorb, ki spreminjajo načine organiziranja pomena – od točke proizvodnje do točke realizacije, od stavk do nemirov, od delavskega razreda do presežnega prebivalstva, od solidarnosti do zarote in od organizacije do drobne suverenosti. (shrink)