K. Lüscher, A. Klimczuk, Generations, intergenerational relationships, generational policy: A multilingual compendium, 17 languages, Universität Konstanz, Konstanz 2017, 428pp. TS - BibTeX M4 - Citavi.

K. Lüscher, A. Klimczuk, Generations, intergenerational relationships, generational policy: A multilingual compendium, 17 languages, Universität Konstanz, Konstanz 2017, 428pp. TS - BibTeX M4 - Citavi.

In diesem Texte werden die Kriterien zur Differenzierung von historischen, politischen und heroischen Generationen und ihren Hauptarten in USA, BR Deutschland, China, Serbien und Croatien er?rtert. Kriege und Revolutionen werden als zentrale generationsschaffende Ereignisse markiert. Es werden auch die konstruierten wie auch zugeschriebenen Generationsidentit?tsarten dargestellt. Die Generation ist als eine mehr oder wenig klare Gruppe aufgefa?t, die durch Zusammensetzung von biographischem und kollektivem Ged?chtnis entstanden ist. Die Generation als eine Art von Zeitstruktur ist bei der Reduktion und Erkl?rung der Vergangenheit (...) anwendbar. Es ist immer eine offene Frage in welchem Masse die Generationen die realen handelnden Subjekte, oder blo?e symbolische Heimat, dh. eine durchg?ngige Erinnerungsgemeinschaft sind? Es wird auf die Gr?nden der Entstehung der balkanischen heroischen Generationen hingewiesen, auf ihre Natur und Aktualit?t. In Westeuropa ist diese Art von Generation schon lange nicht mehr aktuell. Es wird auch darauf hingewiesen, dass durch die Heroisierung einer Generationserfahrung die Herrschaftsgruppen eigene Werte oktroyieren k?nnen. Razmotreni su kriteriji razlikovanja istorijskih, politickih i herojskih generacija i prikazani njihovi konkretni primeri u SAD, SR Nemackoj, NR Kini Srbiji i Hrvatskoj. Ratovi i revolucije su uoceni kao glavni generacijski formativni dogadjaji, ali su prikazani i oblici konstruisanog i pripisanog generacijskog samoopisa. Generacija je rastumacena kao manje ili vise prepoznatljiva grupa formirana prozimanjem biografskog i kolektivnog pamcenja. Kao jedna od kategorija u mrezi slozenih vremenskih struktura generacija je korisna kod redukovanja i objasnjenja slozenosti proslosti. Otvoreno je pitanje koliko su generacije realni akteri promena, a koliko tek simbolicki vremenski zavicaj, tj. efemerna zajednica secanja? Blize su analizirani uzroci nastanka, priroda i aktuelnost balkanskih herojskih generacija. U Zapadnoj Evropi ova vrsta generacija odavno nije aktuelna. Uoceno je da se heroizacijom iskustva jedne generacije mogu uspesno nametati vrednosti vladajucih grupa. (shrink)

The paper discusses the position of young people in Serbia today, as can be inferred from the evidence collected in the study "Politics and everyday life - three years later". Starting from the typology she developed in her 2002 analysis of young people?s interviews, the author traces the changes that have intervened over the past three years in the attitudes of these same respondents concerning politics, personal engagement, views of the future and of their own selves. The fact that the (...) expectations, awakened by the events of 5 October 2000, have been betrayed, has brought strong disappointment, and it is the context in which young people in Serbia once again are losing faith that they will ever find their place in their own society. Against the background of a basic tension in relation to politics - between excessive interest and disgust - there basic strategies of young people in 2005 are formed. "Withdrawal", as the most common strategy, indicates a return of the young to their narrow personal, private, imaginary world, after a short exit into reality and active participation in creating the conditions of their own social existence. The increasingly frequent strategy of "aggression and imposition of one?s own worldview" points to the rising radicalization of the young generation. Finally, it is only the "planning strategy", espoused by just a handful of respondents, that retains traces of faith in future improvement of social conditions. Tekst razmatra poziciju mlade generacije u Srbiji danas, onako kako se ona moze iscitati iz empirijskog materijala prikupljenog studijom "Politika i svakodnevni zivot - tri godine posle". Oslanjajuci se na tipologiju koju je izgradila prilikom analize intervjua s mladim ljudima pre tri godine, autorka prati promene u stavovima prema politici, sopstvenom angazmanu, pogledu u buducnost i dozivljaju samih sebe do kojih je kod istih ispitanika doslo tokom protekle tri godine. Razocaranje zbog izneverenih ocekivanja, probudjenih dogadjajima od 5. oktobra 2000, stvara kontekst u kojem mlade ljude u Srbiji ponovo napusta vera da ce pronaci za sebe mesto u vlastitom drustvu. Na pozadini osnovne napetosti u odnosenju prema politici - izmedju preterane zainteresovanosti i gadjenja - formiraju se tri dominantne strategije mladih 2005. Najzastupljenija "strategija povlacenja" iskazuje povratak mladih u uski licni, privatni, imaginarni svet, posle kratkog izleta u realnost i aktivno sudelovanje u oblikovanju uslova sopstvenog drustvenog zivota. Strategija "napada i nametanja svog pogleda na svet", koja je u porastu, ukazuje na radikalizaciju mlade generacije. Konacno, "strategija planiranja", koju zastupa mali broj ispitanika, jedina zadrzava tragove vere u poboljsanje stanja u drustvu. (shrink)

Članek ponovno odpira razpravo o recepciji dela Louisa Althusserja v teoriji in kritiki kulture v luči nedavnih angleških prevodov posthumnih del tega francoskega filozofa, vključno z nedokončanim Sur la reproduction, ki vsebuje tudi spis »Ideologija in ideološki aparati države«. Izmed marksističnih mislecev njegove generacije ni bil nihče v tolikšni meri tarča očitkov teoreticizma in političnega odpadništva kot prav Althusser, kar Rancière opisuje kot »althusserjansko zanikanje političnih učinkov«. Članek predstavi pregled zgodovinskih teženj in nasprotnih teženj, ki jih najdemo v Althusserjevih (...) spisih med »dolgimi šestdesetimi«, in trdi, da ne smemo podcenjevati vloge teorije in teoretikov v prid osvobajajočih praks maja 1968, ampak moramo Althusserjev domnevni teoreticizem misliti v kontekstu politično motiviranih teoretskih bojev in rivalstev, ki so določali »politiko njegovega časa«. V zaključku opažamo, da bi preusmeritev pozornosti k tem bojem lahko pripeljala do drugačnega pojmovanja vloge teorije po letu ‘68. (shrink)

The main aims of the project are twofold: the first one is to get insight into scope, structure, everyday life, opinions and plans of our people who live abroad as the fourth and fifth generations of emigrants, specially those who left the country during 90s. The second is checking and recording their preparedness for "return" to mother-country through complex set of activities and arrangements: return, capital investments, know-how and skills investments, preservation and strengthening cultural identity of our people abroad and (...) development their links with the ethnic/cultural background and inheritance. Glavni ciljevi realizacije ove teme su dvojaki. Prvi cilj je sticanje uvida u obim, strukturu, karakteristike svakodnevnog zivota, stavove i planove nasih ljudi koji zive u inostranstvu kao pripadnici cetvrte i pete generacije emigranata. Drugi cilj je utvrdjivanje njihove spremnosti za povratak u zemlju maticu, kroz slozen sindrom fizickog povratka ili "virtuelnog" povratka, kroz kapitalne investicije, investiranje stecenog "intelektualnog kapitala" u drustveni razvoj zemlje, ali i osnazenja drustvenog i kulturnog identiteta nasih ljudi u rasejanju i jacanja njihovih veza sa etnokulturnim zaledjem i nasledjem. (shrink)

Pouk klasične kulture in književnosti je prostor, kjer dijaki poleg splošnega znanja in razgledanosti pridobivajo tudi sposobnosti ču­denja, avtorefleksije, samokritičnosti in strpnosti. Proces ni nikoli zaključen, to za raziskovanje samega sebe velja že iz antičnih časov; kot bi rekel Kavafis, je včasih pomembna zlasti pot. Dijake po gimnaziji čaka še dolgo zorenje v »umetnosti življenja«, učiteljska prizadevanja ne obrodijo vedno takojšnjih sadov, morda občasno naletimo tudi na gluha ušesa. Važno je, da ne ustvarjamo fiktivnega prepada med snovjo in življenjem; tega (...) se nenazadnje dijaki učijo celo preko ra­zvozlavanja jezikovnih ugank zapletenih latinskih ali grških stavkov. Pouk klasičnih jezikov je skozi generacije izkazal in potrdil svojo vzgojno-izobraževalno vrednost. Novi časi vsekakor zahtevajo sveže učne pristope, ne pa nujno novih vsebin, saj človek išče odgovore na ista temeljna bivanjska vprašanja, kot jih je iskal v antiki. (shrink)

Clanak analizira razvoj istorijskofilozofskog istrazivanja kasnosholastickih izvora Dekartove teorije ideja. U prvom delu analizira se dugo vremena dominantan stav medju istoricarima filozofije da je Dekartova teorija ideja u biti epistemologija. Uzroci napustanja takve, umnogome novokantovstvom uslovljene slike bili su pojava nove generacije istoricara filozofije koja je istrazivala i nemetafizicke oblasti Dekartove misli, ali i rad na samoj kasnosholastickoj filozofiji. U drugom delu pokazuje se zasto je za Dekarta relevantna kasna sholastika, a ne, na primer, Toma Akvinski i zasto se (...) od kasnosholastickih mislilaca po znacaju posebno izdvaja Francisko Suarez. (shrink)

Uza sve teškoće pozicioniranja humanizma unutar povijesnog okvira, neslaganja oko definiranja njegove naravi, izvora i temeljnih motiva, kao i odnosa spram tradicija mišljenja, uputnim se čini usmjeriti humanistima samima i kroz njihove radove pokušati detektirati onaj novum humanističkog svjetonazora. U tome smislu ovaj će se rad temeljiti na djelu jednog humanista »prve generacije« i pisca utjecajnog pedagogijskog traktata.Petar Pavao Vergerije stariji , književnik, crkvenopolitički pisac i dužnosnik, na samome početku 15. stoljeća piše raspravu De ingenuis moribus ac liberalibus studiis (...) koju bilježimo kao svojevrsnu prekretnicu u filozofskome shvaćanju odgoja. Humanistički program kakav nudi Vergerije, u mudrosti vidi rezultat studija cjelovitog znanja i ostvarenje slobode. Dijalog s tradicionalnim vrijednostima osnova je razumijevanja vlastitoga vremena i njegovih vrijednosti, te zahtijeva slobodan studij kao jedini dostojan slobodna čovjeka. Odgoj pritom treba služiti svakidašnjici, a misao biti potkrijepljena i dopunjena djelom. Iako cijenjen kao prvi humanistički pedagogijski traktat, konfrontiran s misaonim naslijeđem srednjovjekovlja, Vergerijevo djelo i samo nastaje na tragu tradicije; pristupajući mudrima i sam postaje učeniji. Utoliko će i ovaj rad nastojati smjestiti Vergerijevo djelo u kontekst vremena njegova nastanka, kao i naznačiti utjecaj koji je imalo na promoviranje humanističkog svjetonazora.Against all difficulties of positioning humanism in frames of history, disagreements about defining its nature, sources and grounding motives, and also its relation to philosophical tradition, it seems recommendable to rely on humanists themselves and by studying their works try to detect the novum of humanistic way of perceiving the world. With that aim, this paper will be based on work of a “first generation” humanist and a writer of influential pedagogical treatise. Peter Paul Vergerio, Sr. , a writer, religiously political author and a dignitary, at very beginning of the 15th century writes the treatise De ingenuis moribus ac liberalibus studiis which we note as a kind of a milestone in philosophical understanding of education. Humanistic programme, offered by Vergerio, treats wisdom as an outcome of study in comprehensive knowledge and as achievement of freedom. A dialogue with traditional values is basic for understanding proper time and its system of values, and it calls for a free study as the only one that is worthy of a free man. Education should then be in service of every day life, and the idea should be verified and completed by an action. Although appreciated asthe first humanistic pedagogical treatise, being confronted to intellectual inheritance of the Middle-Ages, Vergerio’s work itself originates from tradition; admitting to the wise, he himself becomes wiser. For that reason this paper will tend to place Vergerio’s work in context of time when it was created, and to note the influence it had on promoting humanistic way of perceiving the world. (shrink)

K. Lüscher, A. Klimczuk, Generations, intergenerational relationships, generational policy: A multilingual compendium, 17 languages, Universität Konstanz, Konstanz 2017, 428pp. TS - BibTeX M4 - Citavi.

K. Lüscher, A. Klimczuk, Generations, intergenerational relationships, generational policy: A multilingual compendium, 17 languages, Universität Konstanz, Konstanz 2017, 428pp. TS - BibTeX M4 - Citavi.

K. Lüscher, A. Klimczuk, Generations, intergenerational relationships, generational policy: A multilingual compendium, 17 languages, Universität Konstanz, Konstanz 2017, 428pp. TS - BibTeX M4 - Citavi.

In diesem Text wird die Bedeutung von Husserls ph?nomenologischen Forschungen zur Institution und zur Institutionalisierung. Es wird angenommen, dass die Bedeutung dieser nicht ausreichend bekannten Strategien nur in den unver?ffentlichten Handschriften gefunden werden kann, dass die unterschiedlichen Generationen der Konsultanten von Husserls Archiven eine identische?berzeugung von der Bedeutung der Husserlschen Entdeckungen bezeugt, dass Merleau- Pontys?bersetzung von Stiftung als "institution" dominiert und dass eben diese?bersetzung bewirkt hat, dass Husserl zu einer franz?sischen Angelegenheit wurde. Die Idee des Artikels ist, dass diese Theater (...) der Lekt?re, der?bersetzung und des Einflusses Husserls die kontinentale Philosophie begr?ndet. Das bedeutet, dass Husserls Strategie der Stiftung/Urstiftung am Ursprung dieses Syntagmas liegen kann, da das Denken einer Institution der Philosophie als Denken Europas strukturiert ist, als Denken von Menschheit und als Denken der Begegnung mit dem Anderen. U ovom tekstu se razmatra znacaj Husserlovih fenomenoloskih istrazivanja o instituciji i institucionalizovanju. Pretpostavlja se da je vaznost ovih Husserlovih nedovoljno poznatih "strategija" mogla da bude pronadjena jedino u neobjavljenim manuskriptima, da su razlicite generacije konsultanata Husserlovih arhiva svedocila identicnu veru u znacaj Husserlovih otkrica, da Merleau-Pontyjeva verzija prevoda dominira i da upravo prevod reci Stiftung sa institution, cini da "Husserl" postane cisto "francuska stvar". Ideja je da ovaj teatar citanja, prevodjenja i uticaja Husserla utemeljuje "kontinentalnu filozofiju". To znaci da Husserlova strategija sa Stiftung/Urstiftung moze da bude u poreklu ove sintagme jer je misljenje institucije filozofije strukturirano kao misljenje Evrope, kao misljenje covecnosti /Menschheit/ i kao misljenje susreta sa drugim.. (shrink)

K. Lüscher, A. Klimczuk, Generations, intergenerational relationships, generational policy: A multilingual compendium, 17 languages, Universität Konstanz, Konstanz 2017, 428pp. TS - BibTeX M4 - Citavi.

K. Lüscher, A. Klimczuk, Generations, intergenerational relationships, generational policy: A multilingual compendium, 17 languages, Universität Konstanz, Konstanz 2017, 428pp. TS - BibTeX M4 - Citavi.

The author puts forward a set of assumptions and possible context for examining the connection between the concepts of enlightenment and taste. Kant?s definition of enlightenment is accepted, with special emphasis on the sphere of religion. Applying this criterion, we may discern a powerful and influential religious current stemming from strictly speaking Church circles that denies the systematic and historical significance of the opus of Dositej Obradovic, who in his time was a protagonist of the European enlightenment. Such a revaluation (...) has been accepted by the greater portion of the younger generation, which relies predominantly on the St. Sava Myth. With a change of worldview, undoubtedly, tastes change as well. The next section of the paper discusses the approach to taste of the Scottish philosopher David Hume representative of dispositional aesthetic. Finally it is argued that music as one of the arts, might be exemplary for appraising the condition of enlightenment in a society. U ovom radu autor je izlozio nekoliko pretpostavki, te moguci kontekst za ispitivanje veze izmedju pojmova prosvecenost i ukus. Prihvaceno je Kantovo odredjenje prosvecenosti, a s narocitim naglaskom na sferu religioznosti. Na osnovu takvog kriterijuma, moze se uociti da je u igri jedna vrlo snazna i uticajna verska struja - i to iz crkvenih krugova u najuzem smislu - koja porice sistematski i istorijski znacaj dela Dositeja Obradovica, svojevremeno protagoniste evropske prosvecenosti. Takvo prevrednovanje prihvatio je i veci deo mladje generacije insistirajuci prevashodno na Svetosavskom Predanju. S promenom pogleda na svet, nesumnjivo je da se menjaju i ukusi. Izlozeno je i shvatanje o ukusu skotskog filozofa Dejvida Hjuma, zatocnika dispozicionalne estetike. Kao jedna od umetnosti, muzika bi mogla biti egzemplarna za procenjivanje stanja prosvecenosti u nekom drustvu. (shrink)

V Heteronomiji umetnosti in avantgard se Aleš Erjavec ukvarja zlasti z radikalnimi politiziranimi avantgardami, se pravi s futurizmom in s konstruktivizmom, in tako nadaljuje svoje delo z začetka osemdesetih let 20. stoletja, ko je pričel svojo "ekspedicijo na severni pol človeškega duha". V pričujoči študiji so tako posebne pozornosti deležne radikalne avantgarde ter politična in ideološka vloga novejše umetnosti, še zlasti one z vzhoda. Nekateri vidijo v teh avantgardah skrajno obliko modernizma, drugi jih obravnavajo kot specifični vzhodnoevropski pojav, tretji pa (...) jih preprosto zreducirajo na njihove zahodne ekvivalente. Podobna ali celo še bolj neustrezna podoba spremlja postsocialistične avantgarde oziroma avantgarde tretje generacije. Te so bile imenovane nekonformistična in neuradna umetnost, vzhodni modernizem, konceptualna umetnost itd. Erjavec dokazuje, da se estetsko krilo teh avantgard v resnici navezuje na estetske avantgarde z začetka 20. stoletja, s čemer so klasične avantagarde s postsocializmom doživele svojo postmoderno ponovitev. In kakor avantgarde nenehno reflektirajo svoj odnos do siceršnje umetnosti, tako tudi estetika kot del filozofije reflektira svoj odnos do umetnosti in avantgarde, pa če ju dojemamo kot avtonomni ali heteronomni. V nadaljevanju obravnava novejšo zgodovino umetnosti in kulture v Vzhodni Evropi. (shrink)

Ispitujuci ulogu porodice u procesu intergeneracijskog/transgeneracijskog prenosenja traume i secanja, rad pokusava da odgovori na pitanje na koji nacin suocavanje sa neprozivljenom prosloscu utice na zivote potomaka neposrednih pocinilaca i zrtava holokausta, odnosno, na formiranje identiteta tzv. postgeneracije? Sto je vremenska distanca u odnosu na Drugi svetski rat veca, i sto je broj onih sa neposrednim iskustvom i secanjem manji, termini kao sto su pamcenje i sec?anje poceli su da gube svoje ustaljeno znacenje. Kako je istrazivanje pokazalo, i pored odsustva (...) licnog secanja, pripadnici potomaka onih koji su preziveli masivne traumatske dogadjaje subjektivno su duboko povezani sa secanjem prethodne generacije. U skladu sa cinjenicom da samu traumu i secanje nije moguce fizicki preneti na potomke, rad analizira i poredi termine koje je strucna literatura do sada usvojila, kao sto su sekundarna traumatizacija, tercijarna traumatizacija, zatim, eho traume, ali i postpamcenje. Osnovna teza ovog rada jeste da eho secanja, eho traume, suocavanje s prosloscu, ali i istovremena nemogucnost izmirenja s njom, dovode do tzv. krize identiteta postgeneracije holokausta. (shrink)

Članek nudi kratek opis zanimive zgodovine slikarstva in slikarskih teorij v hitro razvijajočem se Hong Kongu od l. 1940 do l. 1980, tako da poudari delo in estetiko večih reprezentativnih lokalnih kitajskih slikarjev in umetniških smeri. Ta oris zgodovine prikazuje iskanje kulturne identitete in različne drže med kitajskimi slikarji, ki so bíli boj med moderniziranimi in zahodnimi vplivi v umetnosti ter svojim kitajskim izročilom. Avtorica primerja to slikarstvo z držami mlajše generacije osemdesetih let, ki odseva kapitalistične vplive pri iskanju (...) umetniške identitete. Zaključni del vsebuje kritično primerjavo umetnosti in teorij kulture v sodobnem postkolonialnem diskurzu glede na njihovo aplikacijo na razmere v Hong Kongu. (shrink)

Uzimajuci u obzir razliku izmedju antickog i modernog shvatanja korupcije, zanimalo me je da istrazim vezu korupcije i seksa koja se vec na prvi pogled podrazumeva. Nije mi namera da fenomene korupcije i seksa ispitujem u kontekstu bilo koje moralne kategorije. Medjutim, pitam se sta je imao na umu Flober kada je napisao da se?Rodolf ponasao prema Emi sasvim bezobzirno. Napravio je od nje nesto podatno i korumpirano?. Sta je to sto neodoljivo privlaci korupciju i seks? Da li je moguce (...) iskoreniti korupciju i potisnuti razlicite seksualne prakse, ne bi li korupcija i seks imali samo funkcionalne strategije generacije i reprodukcije? Naznake o ovim fenomenima prate filozofska opazanja Lis Irigare koja polnu razliku, izmedju ostalog, tematizuje i u okvirima generacije i korupcije. (shrink)