Avtor teksta reflektira nekatera najprodornejša teoretska izhodišča kritikov koncepta evropskega humanizma kot nekonfliktnega etičnega načela. Obenem na primeru tematizacije odnosa multikulturalizma in interkulturalizma napeljuje na nekatere ključne točke v povzemanju rasističnega diskurza visokega humanizma v tipični lokalni in periferni vsebini. Avtor opozarja na orientalizacijo govorice lokalnega sistema na robu balkanskega spopada. V prvi vrsti gre za opozorilo na tipično reakcijo majhnega sistema na periferiji entitete, katere stalna avto-rekonstrukcija in avtoinvencija že dve tisočletji ostalemu svetu sporočata, da so evropske vrednote in (...) resnica univerzalne. (shrink)

Cervantesu antični klasiki niso bili tuji, z njimi se je seznanil v času šolanja in med bivanjem v Italiji. Da mu je bil klasični svet blizu, dokazuje z vpletanjem antičnih elementov, snovi in motivike. Huma­nistična nota v njegovem delu je najbolj opazna v nenehni obrambi svobode in človeškega dostojanstva oziroma vrednosti človeškega bitja samega po sebi v skladu z renesančnim konceptom človeka. Svoboda kot ključni pojem in temelj Cervantesove poetike navezuje njegov opus na renesančno tradicijo. Premiso o človekovi svobodi in (...) njeni temeljni vrednosti Cervantes izrazi na številnih mestih. Cervantesovo izrazito usmerjenost k svobodi in prežetost njegovega dela z njo pa je treba razumeti tudi skozi njegovo osebno izkušnjo in mučno ujetništvo v Alžiru, kjer je preživel pet let. Da bi preživel ter ohranil bistrost duha in razuma, je začel pisati. (shrink)