Prispevek obravnava potek in zaporedje dogodkov, preko katerih se Medeja pomladi – tako kot je pred seboj pomladila druge, to stori, kot bi se preprosto razstavila in se dala v svoj kotel ter se nato prerodila v svoj mlajši in močnejši jaz. Članek najprej predstavi različne in spreminjajoče se ženske vloge pri Senekovi Medeji, nato pa s pomočjo podrobnega branja besedila pokaže, kako Seneka uporablja podobe telesa, in se osredotoči na način, kako Medeja uporablja lastno telo, da bi dosegla svojo (...) preobrazbo: da bi začela novo življenje z vrnitvijo k svojemu prejšnjemu jazu, da bi se torej pomladila. V podporo tej tezi članek izpostavi tudi njena prejšnja pomlajevanja, kot so ohra­njena v besedilnih in ikonografskih virih, ter pokaže, kako je Seneka Medejo predstavil kot precej pozitiven lik, kot božanstvo, čarodejko in zdravilko, ki zmore upravljati z življenjem in smrtjo. (shrink)

Česká filosofka Albína Dratvová (1892–1969) je připomínána především pro své práce z filosofie přírodních věd a jako autorka řady učebnic filosofie a logiky pro střední školy. Významnou část jejího myšlenkového odkazu tvoří také publikace antropologicko-etické. Mezi nimi má důležité místo knížka Duše dnešní ženy. Autorka v ní vychází z vlastní zkušenosti a vlastních zážitků a věnuje se významu a úkolům duševní činnosti žen v nových podmínkách a formách ženské aktivity. Jemná analýza duševní situace žen je i výzvou a návodem pro (...) nalezení smyslu života. (shrink)

Članek se ukvarja s sodobno vojno zgodovino, estetiko upora in politiko afekta v kontekstu postjugoslovanskega prostora. Če pogledamo nazaj na oborožene vojne v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, pa tudi na številne vojne, ki se še vedno vodijo z drugimi sredstvi, postane jasno, da v tem izčrpanem območju geopolitičnega nelagodja še vedno ni miru. Politika (ne)pripadnosti temu prostoru je desetletja nihala med konfliktnimi afekti, liminalnimi conami in ne/možnostmi preseganja permanentne produkcije vojne s trajnim mirom. Ta ambivalenten občutek (ne)pripadnosti je povzročil različne (...) zasuke in premike v postjugoslovanski umetnosti, ki so se solidarizirale znotraj starih in novih geopolitičnih območij nelagodja in vojn(e). Na podlagi postjugoslovanskega umetniškega raziskovanja Adele Jušić in Blerte Heziraj, ki se ukvarjata z Antifašistično fronto žensk – AFŽ, ter dolgoletnega aktivističnega performansa skupine Žene u crnom (Ženske v črnem), besedilo torej kaže na stičišče politike in umetnosti, ki se brezkompromisno upirata vladajočim (post)jugoslovanskim diskurzom neskončnih vojn. (shrink)

Istinski realistička teorija prava – čija se mogućnost ispituje u ovome radu – trebala bi imati sljedeća obilježja. U svakom slučaju, trebala bi biti općenitija od postojećih teorija, to jest vrijediti kako za common law tako i za kontinentalnoeuropsko pravo; posljedično tome, trebala bi obrnuti odnos između zakonodavstva i pravosuđenja kakav obično uspostavljaju pozitivističke teorije. I u historiografiji i u poredbenom pravu, pri čemu je teorija prava njihov produžetak na višoj razini apstrakcije, središnji trenutak legal processa je pravosuđenje, dok se (...) zakonodavstvo može shvatiti kao jedan od mnogih pokušaja, možebitno ne i najuspješniji, ograničavanja i nadziranja pravosuđenja. Primjer objašnjavalačke sposobnosti istinski realističke teorije prava jest tzv. kriza izvora: zakonodavstvo uspostavlja suce, no oni su ti koji potom, u konačnici, određuju hijerarhiju izvora prava i sam položaj zakonodavstva u hijerarhiji. (shrink)

Avtor ugotavlja, da so se zamajale stare gotovosti zgodovine in zgodovinopisja, da se je črv dvoma zalezel najprej v spoznavno-epistemološke kriterije vede, v kritiko tako strukturalnih kot kvantifikativnih metod, potem pa se še razširil z razpravo o ločnici med zgodovinsko in literarno pripovedjo. Po njegovem mnenju se zato na doslej neznanem križišču srečujejo tekstna kritika, zgodovina knjige in sociologija kulture. Izzive vidi tako na metodološki kot na teoretski ravni in ugotavlja, da so se nekateri avtorji že uspešno spoprijeli z njimi: (...) nastajajo predlogi novih paradigem, med katerimi se mu med najbolj obetavnimi kažejo postopki mikrozgodovine. Opozarja tudi na novo branje zgodovine žensk oziroma na študij te zgodovine z novimi metodološkimi prijemi, kar bo zgodovino zopet in dokončno vrnilo med družbene vede - teza, za katere pripadnika se ima tudi avtor. (shrink)

Prvi deo rada sadrzi pokusaj analize Kantovih pojmova svrhovitosti i harmonije i, u izvesnom smislu, njihovog medjusobnog odnosa, kao i odnosa sa osecanjem zadovoljstva. Toj analizi ce se pristupiti uz osvrt na Saftsberijev uvid u, danas tako nazvane,?second order affections?, i njihov znacaj u drustveno-politickoj filozofiji. Zakljucno ce se ovaj prvi deo rada baviti Kantovim shvatanjem sensus communis-a, i pokusati da ukaze na neke njegove specificnosti, koje omogucuju da se o njemu ne govori kao o empirijskom faktu. Drugi deo rada (...) pokusace da ukaze na polozaj sensus communis-a u Kantovoj politickoj filozofiji i situaciji, i neke implikacije koje bi se iz toga mogle izvesti. (shrink)

Razprava se ukvarja z analizo prvega pisma iz Hieronimove korespondence. Avtor je imel do njega očitno ambivalenten odnos, kar kliče k iskanju večplastne sporočilnosti spisa. Po poskusu datacije, retorični in slogovni analizi ter predstavitvi osnovne zgodbe, ki je vključena vanj, se pokaže, da je pismo kljub navidezni hagiografski šablonskosti vsebinsko bogato. Analiza se zato nadaljuje na dveh področjih. Kraj dogajanja, poznoantično mesto, ne more preživeti brez nove vodilne osebnosti, škofa. Je s pismom Hieronim želel tlakovati pot na vercelski škofovski sedež (...) prijatelju Evagriju iz Antiohije? Ob analizi nejasnih spolnih identitet obeh glavnih oseb iz zgodbe, nemoškega mladeniča in moško neuklonljive ženske, se pokaže, da je Hieronim v novem času iskal nov krščanski ideal, meništvo, ki ga je preko te zgodbe umestil v kontinuiteto z mučeništvom. (shrink)

Na podlagi kritičnega pregleda teoretskih razprav Branislava Djurdjeva, v katerih nam avtor predstavi svojo koncepcijo razvoja historične metode, skuša pisec - ob pomoči Mirjane Gross -prikazati, kako nas vztrajno in nereflektirano zagovarjanje edine prave metode zgodovinopisja postavi v položaj, ko zgodovino kot epistčme razumemo samo še kot sredstvo za »razsvetljevanje« sodobnikov, se pravi kot zgodovino, iz katere se je treba učiti in na podlagi njenih naukov spreminjati ali potrjevati lastna stališča.

Na temelju crkvenih propovijedi, historiografskih djela, pohvalnih govora u čast dubrovačkih nadbiskupa i teorijskih rasprava o retorici razmatra se položaj retoričke kulture u Dubrovniku Petrićeva vremena i dokazuje snažan utjecaj vlasti Republike koje su izravno nadzirale aktivnosti u svakom opisanom području. Različiti pogledi i sklonosti stranaca koji su stajali na čelu javne škole omogućuju da se ovaj predmet dublje sagleda, jer su svi dijelili interes za latinsku retoriku. U to su se uklopili pojedini domaći autori, koji su i vlastitim (...) radom opravdali Petrićevo uvažavanje Dubrovnika. Dubrovačka diplomacija najbolje je dokazala praktične koristi od retorike, što je Petrić osobito cijenio.On the basis of ecclesiastical sermons, historiographical works, eulogies in honour of Ragusan archbishops and theoretical treatises on rhetoric we analyse the status of rhetorical culture in Dubrovnik in the age of Frane Petrić and we prove the strong influence of the Government of the Republic, putting the activities in any mentioned area under their direct surveillance. Different approaches and inclinations of foreign masters of the Ragusan public school enabled us to take a deeper insight into this subject, because all of them shared the interest for the Latin rhetoric. Some among the native authors also contributed to the topic and thus they justified Petrić’s respect for Dubrovnik. The Ragusan diplomacy in the best way showed the practical use of rhetoric, what was highly praised by Petrić. (shrink)

V članku so proučene odločitve Meddržavnega sodišča v Haagu, kjer je imela Srbija položaj stranke v postopku, in sicer je nastopala tako v vlogi tožeče kakor tožene stranke. V obravnavanih zadevah je bila pravdna sposobnost Srbije večkrat izpodbijana, odgovori Sodišča pa so sprožili številne polemike. Avtor se s strnjeno predstavitvijo sodb loti razčlembe sodniškega razlogovanja in tako poskuša razumeti, kako je Sodišče za obdobje med letoma 1992 in 2000 lahko prišlo do nasprotujočih si rešitev glede vprašanja dostopa Srbije do (...) Sodišča. Članek je nastal v okviru konference Centra za raziskave temeljnih pravic in razvoj prava in je bil predstavljen 27. maja 2010 na Univerzi v Caen-u. Avtor se zahvaljuje Marie Rota za njene nasvete. (shrink)

U tekstu se polazi od uvida da Nikola Kuzanski i Frane Petrić pripadaju onim renesansnim misliocima koji zastupaju stav o beskonačnosti svemira. S obzirom na to zajedničko polazište, zanimljivo je njihovo neslaganje i štoviše oprečnost stavova vezanih uz položaj Zemlje u svemiru i njeno vrednovanje. Dok je za Kuzanskog ona »stella nobilis«, tj. plemenita zvijezda, za Petrića je »faex omnium rerum«, izmet sviju stvari. U tekstu se pokušava istražiti što je razlog tog razmimoilaženja u stavovima oko Zemlje dvojice renesansnih (...) mislilaca. (shrink)

U ovom clanku prezentovane su osnovne informacije o islamskim predstavnickim institucijama na prostoru bivse Jugoslavije. Raspadom SFR Jugoslavije i stvaranjem novih nacionalnih drzava, jedinstvena Islamska zajednica u SFR Jugoslaviji transformisala se u nekoliko samostalnih islamskih zajednica. Autor se u ovom tekstu bavi samo promenama organizacionih struktura islamskih zajednica i pruza osnovu za dalja analiziranja i istrazivanja tih promena, svestan da su institucionalne promene deo sireg procesa transformacije balkanskih drustava, odnosno etnicke homogenizacije, revitalizacije religije, politizacije religije, religizacije politike, demografskih kretanja itd. (...) Situacija je najslozenija u Srbiji gde su muslimani organizovani u nekoliko islamskih zajednica. Medjusobno osporavanje legitimiteta predstavnickih tela islamskih zajednica predstavlja veliki problem u zastupanju verskih prava i interesa muslimana i nepostojanje jedinstvene verske organizacije u velikoj meri otezava njihov polozaj. (shrink)

U ovom clanku prezentovane su osnovne informacije o islamskim predstavnickim institucijama na prostoru bivse Jugoslavije. Raspadom SFR Jugoslavije i stvaranjem novih nacionalnih drzava, jedinstvena Islamska zajednica u SFR Jugoslaviji transformisala se u nekoliko samostalnih islamskih zajednica. Autor se u ovom tekstu bavi samo promenama organizacionih struktura islamskih zajednica i pruza osnovu za dalja analiziranja i istrazivanja tih promena, svestan da su institucionalne promene deo sireg procesa transformacije balkanskih drustava, odnosno etnicke homogenizacije, revitalizacije religije, politizacije religije, religizacije politike, demografskih kretanja itd. (...) Situacija je najslozenija u Srbiji gde su muslimani organizovani u nekoliko islamskih zajednica. Medjusobno osporavanje legitimiteta predstavnickih tela islamskih zajednica predstavlja veliki problem u zastupanju verskih prava i interesa muslimana i nepostojanje jedinstvene verske organizacije u velikoj meri otezava njihov polozaj. (shrink)

The article deals with contemporary war history, the aesthetics of resistance, and the politics of affect in the context of the post-Yugoslav space. Looking back at the armed wars of the 1990s, as well as the numerous wars still being waged by other means, it becomes clear that there is still no peace in this exhausted zone of geopolitical discomfort. The politics of (non)belonging to this space has oscillated for decades between conflicting affects, liminal zones, and the (im)possibilities of overcoming (...) the permanent production of war through lasting peace. This ambivalent feeling of (non)belonging has led to various twists and shifts in post-Yugoslav art that have solidarized within the old and new geopolitical zones of discomfort and war(s). Using the post-Yugoslav art-based research of Adela Jušić and Blerta Heziraj, who are now involved with the Antifašistički front žena—AFŽ (Women’s Antifascist Front), as well as a long-durée activist performance by Žene u crnom (Women in Black), the text accordingly points to a common ground of politics and art that uncompromisingly resist the governing (post-)Yugoslav discourses of never-ending wars. (shrink)

Článek se věnuje srovnání podoby a vývoje sporu o vivisekce v Anglii a českých zemích, s důrazem na propojení protivivisekčního a ženského hnutí. První část textu na pozadí rozvoje medicíny popisuje okolnosti vzniku sporu a cestu, která vedla k přijetí první legislativy regulující experimenty se zvířaty. Druhá část představuje postoj F. P. Cobbeové, která je nejvýraznější ženskou postavu v tomto sporu. Třetí část mapuje situaci v českých zemích a nabízí důvody, které vysvětlují, proč se u nás v dané době organizované (...) protivivisekční hnutí nezformovalo. Autorka tvrdí, že klíčovou roli sehrálo pozitivní vnímání vědců, které pramenilo z jejich zapojení do procesu národního obrození. V poslední části textu jsou pak představeny názory na vivisekci dvou postav českého ženského hnutí na počátku 20. století, P. Moudré a E. Vozábové. Autorka ukazuje, že v dané době argumenty, které líčily experiment v medicíně jako nepotřebnou a neužitečnou metodu bádání, již nemohly být přesvědčivé. (shrink)