Abstract

Prispevek se osredotoča na vprašanja, ali, do katere mere, in na kakšne načine, implikacije pospešenega razvoja umetne inteligence spreminjajo naravo enega temeljnih filozofskih vprašanj, ≫kaj (sploh) pomeni razumeti?≪ Opira se zlasti na dva vira: na Hintonovo pojasnjevanje tehnološkega razvoja in delovanja globokih nevronskih mrež in Nietzschejevo dekonstrukcijo človeškega razumevanja, ki temelji na njegovem ključnem konceptu ≫utelešenih zmot≪. Pri tem, odkrije serijo nenadejanih vzporednic, ki se nanašajo zlasti na pojem mikroevolucije in na funkcijo zmote v delovanju procesov, ki tvorijo podlago ≫mišljenja≪ in ≫inteligence≪. Prispevek torej potegne določene paralele in demarkacijske linije med človeškim razumevanjem in postopki ≫učenja≪ digitalnih nevronskih mrež. Obenem pa se ukvarja z vprašanjem, kaj za razlago človeškega razumevanja predstavlja dejstvo, da je slednje, prvič v zgodovini, soočeno z realno obstoječo antitezo, ki jo predstavljajo inteligentni sistemi, ki so, čeravno ne razumejo, sposobni opravljati naloge razumevanja in sposobni razumevanje nadomestiti.