Abstract

Formiranje prepričanja v Humovi filozofiji je glavna tema članka, ki izhaja iz temeljnega razlikovanja med naravno in nenaravno domišljijo v Humovem svetu Narave. Za razliko od vere prepričanje pri Humu prestopa meje zaznave v smeri skritih vzrokov, a vendar ostaja v okvirih izkustva in navade; naloga filozofije, ki je razpeta med skepticizem in vsakdanje življenje, je formiranje domišljije, na katero se opira vzročno sklepanje v prepričanjih. Formiranje domišljije se pri Humu neposredno izrazi v razmerju filozofije na eni strani in literature ter zgodovinopisja na drugi, kot gaje mogoče zaznati v kratkem spisu A Dialogue in nadaljevanja tretjega poglavja Raziskovanja človeškega razuma. To obliko neposrednega formiranja domišljije, ki jo opredeljuje razmerje odkrite prevare, Hume dopolni z razmerjem prikrite prevare, ki subjektu formiranja hkrati omogoča distanco in onemogoča, da bi se prevare zavedal.