Descartes v Peti meditaciji trdi, da imajo ljudje vrojene ideje geometrijskih likov, kot je trikotnik. Obenem v problematičnem odlomku zapiše, da vrojenim idejam ustrezajo tudi večna bistva. Čeprav so skušali nekateri interpreti ontološki status teh bistev zvesti le v človeškega duha, v članku zagovarjam tezo, da takšno branje ni utemeljeno in da pri gre pri vrojenih idejah in bistvih za dve ločeni entiteti, pri čemer ideje referirajo na večna bistva. Poleg tega Descartes o idejah geometrijskih likov razpravlja tudi v prvem (...) delu Principov filozofije, kjer jih vpiše v okvir teorije univerzalij. Vendar je tu ton precej drugačen: univerzalne ideje likov so v Principih tvorjene in ne vrojene. To nasprotje lahko razrešimo, če upoštevamo, da pri univerzalijah ne gre za vrojene ideje: vse prej so univerzalije iz Principov ideje (ali imena) v širšem smislu, ki jih tvorimo v predstavljanju in s katerimi lažje razvrščamo čutno dani material; spodbudo za takšno pojmovanje mu je verjetno dala razprava iz Tretjih in Petih ugovorov in odgovorov k Meditacijam. Vendar Descartesova teorija univerzalij ni bila docela izdelana: v poznih delih je Descartes na tem področju eksperimentiral tudi z drugimi modeli, denimo z novo teorijo umskega spomina. Ugotovimo torej lahko, da je Descartesova teorija spoznanja geometrijskih predmetov, kot so liki, kompleksna in jo je mogoče docela razumeti šele v diahroni perspektivi. (shrink)

Članek raziskuje večsmerni spomin in transnacionalnost v nedavnih primerih praks protispomenikov v avstrijski prestolnici Dunaj, predvsem v zvezi z boji proti antisemitizmu, rasistični diskriminaciji in antiromstvu. Kako so večsmerne strategije oblikovale protimnemonični boj? In v kolikšni meri nanje vpliva transnacionalnost? Vzporedno so obravnavani trije primeri praks protispomenikov: (1) protesti proti ≫Luegerjevemu spomeniku ≪, postavljenemu v spomin na nekdanjega antisemitskega dunajskega župana; (2) nezakonito postavljeno spominsko obeležje Marcusu Omofumi tj. rasističnemu policijskemu umoru nigerijskega prosilca za azil leta 1999; in (...) (3) nenehni boj za prvo obeležje na Dunaju v spomin na Porajmos, genocid nad Romi med nacističnim režimom. Čeprav se trije primeri na prvi pogled razlikujejo, vsak od njih predstavlja boj med nacionalnimi, hegemonističnimi komemorativnimi pripovedmi in akterji civilne družbe, ki se tej hegemoniji zoperstavljajo. Medtem ko nobeden od teh primerov ne predstavlja očitnega primera ustvarjanja večsmernega spomina, pa je vsak od teh bojev proti rasistični, diskriminatorni preteklosti ustvaril platformo za razpravo o več kot le enem spominu, vsak od treh bojev pa tudi presega nacionalne meje. (shrink)

Članek obravnava italijanski projekt “Ilioupersis: Epski arhetipi,” ki raziskuje večplastni koncept vojnega nasilja v različnih kulturah v zgodovini ter raziskuje njegovo predstavitev v različnih sferah umetnosti, kot so literatura, likovna umetnost in film. S seminarji, konferencami in javnimi nastopi želi projekt okrepiti državljansko zavest in kolektivni spomin, zlasti s poudarkom na padcu Troje kot univerzalnem simbolu nasilja in njegovih posledic. Z velikim poudar­kom na vključevanju mlajših raziskovalcev in vključevanju skupnosti si projekt prizadeva spodbujati skupno zgodovinsko in kulturno zavest o (...) temah vojnega nasilja. Poleg tega raziskuje transformativno moč športa kot simbola miru in sodelovanja ter išče vzporednice med antičnimi športnimi ideali in sodobnimi družbenimi vrednotami. Cilj sodelovanja z ustanovami, kot je UNESCO, je razširiti te razprave na območja, ki so jih prizadeli konflikti, ter s kulturnim razumevanjem in dialogom spodbujati prizadevanja za gradnjo miru. Končno se projekt zavzema za civilizacijo, ki med vrednote postavlja mir, razumevanje in sodelovanje namesto nasilja in konfliktov. (shrink)

This article researches multidirectional memory and transnationality in recent examples of counter-monument practices in Austria’s capital city, Vienna, specifically in regard to fights against antisemitism, racist discrimination and anti-Romaism. How have multidirectional strategies shaped counter-mnemonic struggle? Additionally, to what extent are they influenced by transnationality? Three examples of counter-monument practices are discussed in parallel: (1) The protests against the “Lueger monument,” commemorating an antisemitic former mayor of Vienna; (2) the illegally installed Marcus Omofuma Stone, commemorating the racist police murder of (...) a Nigerian asylum seeker in 1999; and, (3) the ongoing struggle to commemorate the Porajmos, the genocide of the Roma under Nazi rule, with a monument in Vienna. Seemingly unrelated to one another, each case constitutes a struggle between national, hegemonic, commemorative narratives, on the one hand, and agents of civil society that challenge these narratives, on the other. While none of the three examples constitutes an obvious case of multidirectional memory making, each of these struggles to counter racist, discriminatory pasts did generate a platform to speak about more than just one memory, also such that transcend national boundaries. (shrink)

Članek zagovarja nujnost postavitve vizualnih oblik kot mest, s katerimi je mogoče nadalje razvijati okvir dialoškega in večsmernega spomina v pripovedovanju zgodovine Izraela/Palestine kot tudi drugih prostorov, kjer je bil boj za nacionalno domovino opredeljen v okviru omejenega števila pojmov identitete. Prvič, članek ponovno obravnava spise avtorjev, ki so postavili teoretično osnovo za izpodbijanje ortodoksnih, na nacijo osredotočenih stališč v Izraelu/Palestini, in so te spise vgradili v širši projekt dekolonizacije. Drugič, članek izpostavlja nujnost vključevanja teorij biopolitike in nekropolitike za razumevanje (...) delovanja oblasti pri ustvarjanju arhiva spomina. Tretjič, članek analizira sodobne estetske strategije, s pomočjo katerih so bili aktivirani utišani arhivi spomina, in jih nadgrajuje v smeri artikulacije koncepta ≫nadnacionalne spekularnosti ≪, s pomočjo katerega je mogoče skovati primerjavo, ki bo segala čez nacionalne meje in, potencialno, onkraj nacionalnih imaginarijev. (shrink)

This article argues for the urgency of positing visual forms as sites through which to further develop the framework of dialogical and multi-directional memory in narrating the histories of Israel/Palestine as well as other spaces where a contest for a national homeland has been circumscribed within limited notions of identity. First, it revisits the writings of scholars who have laid the theoretical groundwork through which to challenge the orthodoxy of the nation-centric positions in Israel/Palestine and who embed them within the (...) larger project of decolonization. Second, it points to the necessity of incorporating the theories of biopolitics and necropolitics to understand how power operates in producing the archive of memory. Third, it analyzes contemporary aesthetic strategies through which muted archives of memory have been activated and builds upon them to articulate the concept of “trans-national specularity,” forging comparisons across national borders and potentially beyond national imaginaries. (shrink)