Abstract

V začetku štiridesetih let devetnajstega stoletja je Joseph Faber javnosti predstavil svoj izum ≫Čudoviti govoreči stroj≪, pozneje poznan pod imenom Euphonia, ki je obenem očaral in vznemirjal svoje občinstvo. Medtem, ko je njegova sposobnost posnemanja človeškega govora v različnih jezikih izkazovala izjemen mehanicistični dosežek, pa je njegov strašljivi glas sprožal nemir. Pričujoči prispevek preučuje dinamiko med Faberjem in njegovim izumom ter vleče vzporednice z Victorjem Frankensteinom Mary Shelley in njegovim ≫stvorom≪. V ospredju sta status umetne stvaritve in zaskrbljujoča narava imitacije, ki jo postavljamo ob bok splošni ambivalentnosti do avtomatonov devetnajstega stoletja. Z analizo srečanja med stvarnikom in stvaritvijo je naš namen preučiti kompleksnost njunega razmerja in grozljivost, ki izhaja iz brisanja meja med človekom in strojem, ko nastopi učinek ≫podobnosti v razliki≪.