Abstract

Sokrat med razpravo o tem, kako lahko pravi filozofi vladajo in pripravijo državljane do tega, da jih ubogajo (Država 6.499–502), razširi svoje prejšnje pripombe o filozofski naravi in predmetih njenega zanimanja. Področje te razširjene argumentacije ni omejeno na ideje, temveč odgovarja tudi na presajanje filozofskega znanja v človeške duše in nazadnje v mesto. Članek se osredotoča na pogosto citirani, a redko analizirani argument, ki se v več korakih razvije pri 500–501, ter izpostavlja njegovo kompleksnost in morebitno vlogo v razpletu dialoga.