Cervantesu antični klasiki niso bili tuji, z njimi se je seznanil v času šolanja in med bivanjem v Italiji. Da mu je bil klasični svet blizu, dokazuje z vpletanjem antičnih elementov, snovi in motivike. Huma­nistična nota v njegovem delu je najbolj opazna v nenehni obrambi svobode in človeškega dostojanstva oziroma vrednosti človeškega bitja samega po sebi v skladu z renesančnim konceptom človeka. Svoboda kot ključni pojem in temelj Cervantesove poetike navezuje njegov opus na renesančno tradicijo. Premiso o človekovi svobodi in (...) njeni temeljni vrednosti Cervantes izrazi na številnih mestih. Cervantesovo izrazito usmerjenost k svobodi in prežetost njegovega dela z njo pa je treba razumeti tudi skozi njegovo osebno izkušnjo in mučno ujetništvo v Alžiru, kjer je preživel pet let. Da bi preživel ter ohranil bistrost duha in razuma, je začel pisati. (shrink)

Članek obravnava vizijo in načrtovano sporočilo serije KAOS (Charlie Covell, Netflix 2024) v kontekstu novejših avdiovizualnih produkcij, kjer nastopajo vplivne družine, ter s primerjanjem mitov, preoblikovanih za potrebe serije, z dejanskimi miti. Pokazati želi, da serija odraža aktualna vprašanja in izzive, podobne brezčasnim človeškim skrbem, ki jih najdemo v mitih. Posebej zanimiva je karakterizacija ženskih likov, ki se osredotoča zlasti na protagonistki Evridiko in Ariadno. Serija združuje prepoznavne elemente klasičnih mitov s sodobno feministično perspektivo in ponuja nov pristop k antičnim (...) pripovedim. Ne le, da se pri tem umešča v ustaljeno mrežo klasične recepcije, temveč tudi zavestno povečuje zastopanost ženskih mitoloških likov. Preučevanje upodobitev Evridike in Ariadne ta dva lika kontekstualizira znotraj sodobne recepcije obeh mitoloških osebnosti in poudarja elemente, značilne za KAOS, denimo svojske spremembe v mitološkem izročilu o obeh junakinjah. Avtorici ugotavljata, da se feministično razumevanje obeh likov ujema s širšimi trendi v klasični recepciji in odpira prostor za dojemanje obeh antičnih žensk, prostih okvirov mitičnega etosa in časa. (shrink)

Cerkveni očetje so bili v srednjeveških pridigah med najbolj pogosto navajanimi avtoritetami, takoj za Svetim pismom. Citati so se uporabljali na različne načine: kot eksegeza prebranega, kot komentar moralnega nauka ali kot močan argument za določeno izjavo. Hieronim je sodil v srednjem veku med najpomembnejše avtoritete, njegove odlomke in citate je najti v številnih zbirkah pridig. Prispevek predstavi recepcijo svetega Hieronima v zbirki pridig iz 15. stoletja, znani kot Sermones Discipuli de tempore et de sanctis cum Promptuario exemplorum et de (...) miraculis Beatae Mariae Virginis, ki jo je napisal nemški dominikanec Johannes Herolt (†1468). V tej zbirki so citati iz različnih Hieronimovih del, večinoma iz njegovih pisem. Kljub poudarku Hieronimovih besedilih analiza vključuje tudi odlomke iz t. i. psevdo-Hieronima. (shrink)

E. M. Cioran (1911-1995) hatte als junger rumänischer Stipendiat der Humboldt-Stiftung die Gelegenheit, Ende 1933 eine Gastvorlesung Ludwig Klages’ (1872-1956) an der Berliner Friedrich-Wilhelms-Universität zu hören. Klages’ Lebensphilosophie, namentlich seine biozentrische Metaphysik, wie sie vor allem in seinem gerade erschienenen Hauptwerk Der Geist als Widersacher der Seele (1929/1932) zur Sprache kommt, sollte tiefe Spuren bei Cioran hinterlassen. Zentrale Klages’sche Philosopheme ziehen sich fortan wie ein roter Faden durch Ciorans Œuvre: von dem in archaischen Zeiten stattgefundenen dämonischen Einbruch des Geistes ins (...) Leben und der damit verbundenen Entstehung des schmerzlichen, weil isolierenden Bewusstseins über die Herausbildung des rational-logisch-kausalen Denkens und des Aufkommens des Willens bis hin zum Machbarkeits- und Fortschrittswahn des Menschen, der mithilfe von Wissenschaft und Technik unausweichlich zu apokalyptischer Zerstörung führt. Die Exegeten des Cioran’schen Schaffens haben zwar den generellen Einfluss der Klages’schen Philosophie registriert, doch Ausmaß und Tragweite dieser speziellen Rezeptionsgeschichte blieben bislang unentdeckt. (shrink)

Srpska recepcija grčke filozofije od Velikog rata do sredine XX veka (Anica Savić Rebac, Ksenija Atanasijević, Miloš N. Đurić).

Suvremena multikulturna društva velikim se dijelom okviruju u smislu proceduralne prije nego supstantivne etike, naglašavajući ispravnost umjesto dobrote, te uzdižu toleranciju kao ključnu vrijednost. No to ne može sâmo zamijeniti supstantivnu i motivacijsku normu dobroga života te se može iskusiti kao gubitak, otuđenje građana. Isto tako neće uspjeti suočiti se s granicama prihvatljivog djelovanja, neuvjetovanošću povezanom s moralnim gledištem. Klasična tradicija u etici, koja predlaže normu ljudskog blagostanja, može se ponovno izraziti kako bi iznijela na vidjelo ovu neuvjetovanost. Ukazat (...) ću na korisnost suprotne tradicije etičkog rasuđivanja u vidu proporcionalnosti, primjerice u slučaju ratne etike, te razmotriti alternativni koncept demokracije ne pod vidom formalnih i supstantivnih prava, nego etike participacije.Contemporary multicultural societies for the most part frame themselves in terms of a procedural rather than substantive ethics, by emphasizing rightness rather than goodness, and elevate tolerance to key value. But this cannot of itself replace a substantive and motivating norm of the good life and can be experienced as a loss, disaffecting citizens. It will also fail to confront the limits of acceptable action, the unconditionality associated with the moral point of view. The classical tradition in ethics, proposing a norm of human flourishing, can be re-expressed to bring out this unconditionality. I point to the counter tradition of ethical reasoning in terms of proportionality, exampled in the case of war ethics, as useful and draw on an alternative concept of democracy in terms not of formal or substantive rights but of an ethic of participation.Gegenwärtige multikulturelle Gesellschaften gestalten sich zumeist unter dem Aspekt der eher prozeduralen als materialen Ethik, indem sie die Richtigkeit anstelle der Güte herausheben, und werten die Toleranz zum Schlüsselwert auf. Dies per se vermag es immerhin nicht, die materiale und motivierende Norm des guten Lebens zu ersetzen, dagegen kann es als Verlust, als Bürgerentfremdung verspürt werden. Es versagt desgleichen in der Konfrontierung mit den Limits des akzeptablen Handelns, mit der moralitätsbetreffenden Bedingungslosigkeit. Die klassische Gepflogenheit in der Ethik, welche einen Maßstab der Menschheitsblüte nahelegt, kann wieder dargetan werden, um auf diese Bedingungslosigkeit Nachdruck zu legen. Ich deute auf die Nützlichkeit einer Gegentradition der ethischen Erwägung hin, aus der Perspektive der Proportionalität, exempli causa in der Angelegenheit der Kriegsethik, und stelle ein alternatives Demokratieschema auf, nicht im Sinne der formalen bzw. substantiven Rechte, sondern von der Ethik der Partizipation her. (shrink)

Glazbenim aktivnostima u vrtiću pripada značajna uloga, s obzirom da bavljenje takvim aktivnostima pridonosi razvoju glazbenih sposobnosti, ali i intelektualnom, socijalnom, emocionalnom i tjelesnom razvoju djeteta. U radu su istraženi stavovi odgojitelja predškolske djece prema glazbenim aktivnostima u vrtiću te samoprocjena kompetentnosti za njihovu realizaciju. Rezultati potvrđuju da slušanje glazbe predstavlja značajnu aktivnost slobodnog vremena odgojitelja predškolske djece. Potvrđeno je da odgojitelji kojima se sviđa klasična glazba imaju pozitivnije stavove prema glazbenim aktivnostima u vrtiću. Nije uočena povezanost odlazaka na (...) koncerte klasične glazbe, pohađanja dodatne glazbene poduke, pjevanja u zboru ili klapi te godina radnoga staža sa stavovima prema glazbenim aktivnostima. Rezultati istraživanja ne potvrđuju ni povezanost godina radnoga staža sa samoprocjenom kompetencije za realizaciju glazbenih aktivnosti. I, konačno, većina odgojitelja zadovoljna je opremljenošću vrtića instrumentima za djecu te računalima i projektorima, ali ne i instrumentima za odgojitelje. Musical activities in kindergarten play an important role, especially since engaging in such activities contributes to the development of musical capabilities and intellectual, social, emotional, and physical child development. This research examines the opinions of kindergarten teachers towards musical activities, as well as a self-assessment of their competencies to perform them. The results affirm that listening to music is a significant free time activity for kindergarten teachers. It has also been affirmed that teachers who enjoy classical music have more positive opinions towards musical activities in kindergarten. No connection was noted between opinions towards musical activities and attending classical concerts, additional musical education, singing in choirs or traditional a cappella groups, or years of work experience. The results of this research also did not affirm a connection between years of work experience and self-assessments of competencies to perform musical activities. Finally, the majority of teachers were satisfied with their schools’ stock of children’s instruments, computers, and projectors, but not with instruments for teachers. (shrink)

Tretji delSISTEM POSAMEZNIH UMETNOSTIUvodRazdelitevPrvi razdelek:ARHITEKTURAPrvo poglavje:Samostojna, simbolična arhitektura1. Arhitekturna dela, zgrajena za združitev ljudstev2. Arhitekturna dela, nihajoča med stavbarstvom in skulpturoa. Falični stebri ipd.b. Obeliski ipd.c. Egipčanski templji3. Prehod od samostojne arhitekture h klasičnia. Indijske in egipčanske podzemne zgradbeb. Bivališča mrtvih, piramide ipd.c. Prehod k služeči arhitekturiDrugo poglavje:Klasična arhitektura1. Splošni značaj klasične arhitekturea. Služnost določenemu smotrub. Primernost stavbe svojemu smotruc. Hiša kot osnovni tip2. Posebna osnovna določila arhitektonskih forma. O lesenih in kamnitih zgradbahb. Posebne oblike templjac. Klasični tempelj kot (...) celota3. Različni stili klasične arhitekturea. Dorski, jonski in korintski stebrni redb. Rimska konstrukcija ločnega obokac. Splošni značaj rimske arhitektureTretje poglavje:Romantična arhitektura1. Splošni značaj2. Posebni arhitektonski način oblikovanjaa. V celoti zaprta hiša kot osnovna formab. Podoba notranjščine in zunanjščinec. Način okraševanja3. Različni stili romantične arhitekturea. Predgotsko stavbarstvob. Pravo gotsko stavbarstvoc. Civilno stavbarstvo srednjega vekaTerminološki slovarček. (shrink)

Knjiga, ki ji je posvečena pričujoča recenzija, prinaša prevod dveh krajših Bonaventurovih del, O trojni poti (De triplici via) in Kako se različne umetnosti zvajajo na teologijo (De reductione artium ad theologiam). Prevedla ju je filozofinja in klasična filologinja Nena Bobovnik, ki na KU Leuven pripravlja doktorat iz srednjeveške filozofije. Poleg spremne besede z naslovom »Zaris srednjeveške in skicaBonaventurove filozofije« sta še dva uvoda v piščevo misel. Najprej tri kateheze, ki jih je papež Benedikt XVI. – ki se je (...) na Bonaventurovo teologijo zgodovine osredotočil v habilitacijski nalogi – spomladi leta 2010 posvetil svojemu »prijatelju«, kot se sam izrazi; nato pa še esej »Teološko-filozofska hermenevtika pri sv. Bonaventuru in njen pomen za današnji čas«, ki ga je pripravil Branko Klun s Teološke fakultete UL. (shrink)

Če želimo učencem in dijakom ponuditi celotno sliko rimske antike, nam na področju kulture in civilizacije v obstoječih učnih načrtih nekaj manjka. Bistveni elementi so nedvomno prisotni; toda če želimo doseči tudi globino, ki jo nudi klasična tradicija, moramo nejezikovne vsebine dopolniti in jih v roku treh oziroma štirih let ponuditi na smiseln, organiziran način. V članku ponujena dopolnitev učnih načrtov je namenjena temu, da bi se pouk kulturno-civilizacijskih vsebin po Sloveniji poenotil (tako kot so jezikovne vsebine že zdaj). (...) Seveda pa moramo vedno imeti v mislih, da se pogovarjamo o eni sami stvari – klasični rimski antiki – ter tematskih sklopov ne na silo ločevati, temveč se jih truditi integrirati in povezovati v eno samo koherentno celoto, ki bo učitelju in učencu v veselje. (shrink)

Suvremenu kognitivnu znanost ne možemo razumjeti bez najnovijeg razvoja računalne znanosti, umjetne inteligencije , robotike, neuroznanosti, biologije, lingvistike i psihologije. Kako klasična analitička filozofija, tako i tradicionalna AI pretpostavile su da sve vrste znanja moramo prikazati formalnim ili programskim jezicima. Ova je pretpostavka u proturječju s nedavnim uvidima u biologiju evolucije i razvojnu psihologiju ljudskog organizma. Većina je našega znanja implicitna i nesvjesna. To nije formalno prikazano, nego utjelovljeno znanje koje učimo radeći, a razumijevamo tjelesnim suodnosom s ekološkim nišama (...) i društvenim okolišima. To vrijedi ne samo za vještine na niskoj razini nego i za visokorazinska područja kategorizacije, jezika i apstraktnog mišljenja. Utjelovljena kognitivna znanost, AI, kao i robotika pokušavaju umjetnom evolucijom stvoriti utjelovljeni um. S filozofskoga gledišta, zapanjuje da tradicionalni pojmovi kognitivne znanosti i AI s formalnim predodžbama znanja pripadaju tradicionalnoj liniji filozofije.Modern cognitive science cannot be understood without recent developments in computer science,Artificial Intelligence , robotics, neuroscience, biology, linguistics, and psychology. Classic analyticphilosophy as well as traditional AI assumed that all kinds of knowledge must explicitly be representedby formal or programming languages. This assumption is in contradiction to recent insightsinto the biology of evolution and developmental psychology of the human organism. Most ofour knowledge is implicit and unconscious. It is not formally represented, but embodied knowledgewhich is learnt by doing and understood by bodily interacting with ecological niches and social environments.That is true not only for low-level skills, but even for high-level domains of categorization,language, and abstract thinking. Embodied cognitive science, AI, and robotics try to build theembodied mind in an artificial evolution. From a philosophical point of view, it is amazing that thenew ideas of embodied mind and robotics have deep roots in the history of philosophy. (shrink)

Karl Marx u Njemačkoj ideologiji i Kapitalu uvodi optičku metaforu ljudskog oka kroz koju tumači problematiku ideologije i robnog fetišizma. U radu se razmatraju mogućnosti interpretacija ovih Marxovih metafora. U svjetlu se tih interpretacija razmatra jedna od središnjih postavki vizualnih studija da se vizualna kultura moderniteta gradi na potkopavanju epistemološke prevlasti viđenja. Rad problematizira koncepciju modernističkog utjelovljenog promatrača koju uvodi američki povjesničar umjetnosti Jonathan Crary. Prema Craryju, ova drugačija ideja promatračkog subjekta potkopava klasičnu filozofijsku ideju o rastjelovljenosti spoznajnog subjekta. Prema (...) Craryjevoj argumentaciji takva se klasična ideja subjektivnosti s modernitetom ne zamišlja više kao temelj spoznaje, nego kao figura ideologije. Međutim, preokretanje Marxova odnosa između optičkih metafora i pojmova ideologije te fetišističkog karaktera robe baca potpuno drugačije svjetlo na pitanje promatračke subjektivnosti. Završna je postavka rada da se camera obscura i ljudsko oko ne trebaju isključivo shvaćati kao puke metafore koje je Marx u Njemačkoj ideologiji i Kapitalu upotrebljavao kao analogije preko kojih je tumačio pojmove kao što su ideologija ili fetišizam robe. Postupak čitanja može isto tako ići i u obrnutom smjeru: camera obscura i ljudsko oko su pojmovi koji su objašnjeni posredstvom već definiranih pojmova ideologije i fetišizma robe. Ako se perspektiva čitanja zamijeni na taj način postaje jasno da iz postavke o utjelovljenom promatraču ne proizlazi nužno i postavka o utjelovljenom karakteru doživljajā viđenja.Camera obscura and human eye were key metaphors engaged in the interpretation of the concepts of ideology and commodity fetishism in Karl Marx’s fundamental texts German ideology and Capital . The aim of this paper is to reconsider interpretative strategies that Marx used while he was proposing his main thesis on ideology and commodity fetishism. In the light of these considerations the paper addresses one of the central propositions of the contemporary visual studies that modern visual culture undermines epistemological privileging of the vision. The paper critically discusses the concept of the embodied observer that American art historian Jonathan Crary introduced in the philosophy, art history, cultural history and visual studies. According to Crary the idea of vision as primarily rooted in the corporeality of the observer undercuts Cartesian idea about vision as primarily disembodied event. Crary claims that with the rise of the modernity disembodied subjectivity turns from the site of the knowledge into the figure of ideology. However, reversing the Marx’s relation between optical metaphors and concepts of the ideology and commodity fetishism poses the problem of the observing subjectivity in the quite different terms. Final proposal of this paper is that camera obscura and human eye should not only be considered as optical metaphors that Marx used in German ideology and Capital as mere analogies for explaining concepts such as ideology or commodity fetishism. Reading procedure could well go into the opposite direction: the camera obscura and the human eye are the concepts explained via the already defined concepts of the ideology and commodity fetishism. If the reading perspective is switched in that way it is clear that the thesis of the embodied observer does not necessarily entail the embodied character of the visual sensations. (shrink)

Prikazani su elementi koji olakšavaju orijentaciju u prostoru »kontaminiranom« znanstvenim prisvajanjem istina, vrijednosti, »krunskih« dokaza i konačnih interpretacija. Iz spektra modernih disciplina »izvučena« je molekulska biologija kao model za razumijevanje mehanizama kojim prirodne znanosti privatiziraju sadržaje i područja koja pripadaju široj zajednici, odnosno čitavome društvu. U bogatome arsenalu molekulske biologije posebno se ističe metoda rekombinantne DNK koja je omogućila razvoj GMO-a.GMO-i su »klasična« znanstvena kontroverza u kojoj jedna strana prepoznaje »mutante« kao nepotrebne i defektne izume, dok ih druga strana (...) predstavlja gotovim receptom za rješavanje problema okoliša, prehrane i zdravlja.Razmotrena su četiri prigovora kojima se pokušava demistificirati znanstveni hvalospjev o GMO-u.This manuscript presents elements which enable better orientation in the area “contaminated“ with scientific confiscation of facts, values, crucial evidences, and final interpretations. From the spectrum of modern disciplines, molecular biology is selected as a model for understanding of mechanisms underlying scientific privatization of contents and areas which belong to local community and the whole society as well. The recombinant DNA method, which enabled development of GMO-s, is specifically emphasized in the rich arsenal of molecular biology.GMO-s present “classical” scientific controversy in which one side recognizes these “mutants” as unnecessary and flawed inventions, while the other side introduces them as readymade recipe for solving environment, food and health related problems.Four objections are considered in order to demystify scientific hymn about GMO. (shrink)

Šis straipsnis – straipsnio „Antikos mintis Lietuvoje: toli ir arti“ (Kačerauskas 2011) tąsa. Autoriai nagrinėja antikos minties recepciją Lietuvos postmoderniame mąstyme. Teigiama, kad postmodernioji filosofija tiek pozityviai, tiek negatyviai remiasi Antikos mintimi. Viena, daugelio postmodernių idėjų ištakos glūdi Antikoje. Kita, postmodernybė dažnai remiasi Antikos minties hermeneutika, destrukcija ir dekonstrukcija. Vakarų kultūros ir mąstymo madas besivejančioje Lietuvoje tai įgauna savitų bruožų. Drauge postmodernizmas kaip tam tikra ekletizmo forma, atitinkanti pirmųjų amžių po Kristaus kultūrinį daugialypumą, sudaro sąlygas iškilti periferinėms ir regioninėms (taigi (...) ir Lietuvos) mąstymo apraiškoms. (shrink)

Tema je ovoga teksta u širem smislu osvrt na odnos logike i lingvistike. U užem smislu tekst će se u prvome dijelu osvrnuti na teme i instrumentarij, a u drugom na povijest formalne semantike. Recepcija formalnosemantičkih radova na našim područjima nema čvršću tradiciju, kao ni primjena formalnih metoda na proučavanje jezika, pa se i stoga čini korisnim ukazati na njezine dosege. Formalna semantika inspirativno je i plodonosno interdisciplinarno polje istraživanja koje je od 70-tih godina 20. stoljeća iznimno uspješno povezivalo (...) istraživanja lingvista, logičara i filozofa.Broadly, the subject of this paper is the relation between logic and linguistics. More narrowly, it concentrates on formal semantics. The first part of the text discusses the topics and methods of formal semantics, and the second part the history of formal semantics. Formal semantic analysis has not been widely known and applied in our research community, and formal methods have been applied extremely rarely in linguistic analyses. This is why it is useful to point out the significant achievements of formal semantics. This inspiring interdisciplinary field of research has been successfully connecting research in linguistics, logic and philosophy since the early 1970s. (shrink)

Od Kanta do Schelera, kao možebitnih vrhunaca u značajnosti postavljanja pitanja filozofske antropologije, razvila se unutrašnja tendencija novovjeke filozofije da se svi temeljni problemi filozofije dovode u vezu s pitanjem: što jest čovjek? Uobičajeno se smatra da ne treba Heideggerove misaone intencije vezati uz filozofsku antropologiju. Ovdje ćemo međutim napraviti ocrt, kako njegovih bitnih uvida s obzirom na antropološki horizont, tako i tezarij Kanta i Schelera, kao onih koji su utjecali na Heideggera, a čija prava recepcija u njegovom djelu (...) zapravo nedostaje.Von Kant bis Scheler, als möglichen Höhepunkte in der Wichtigkeit der Fragestellung philosophischer Anthropologie, hat sich eine Tendenz gegenwärtigen Philosophie entwickelt nämlich diejenige, die fordert, dass alle grundlegende philosophische Probleme in den Zusammenhang mit der Frage: was ist der Mensch? gebracht werden sollen. Oft wird gehalten, dass Heideggers Überlegungen nicht in Zusammenhang mit der philosophischen Anthropologie gebracht werden sollen. Hier aber werden wir einen Umriss machen, sowohl hinsichtlich Heideggers Überlegungen über seinen anthropologischen Horizont als auch eine Darstellung von Kant und Scheler, als diejenigen, die an Heidegger einen Einfluss gemacht haben. Diesbezüglich halten wir auch, dass eine Rezeption diesen beiden in seinem Werk eigentlich fehlt. (shrink)

Ameriški bogovi (Starz 2017–2021) in Peščeni mož (Netflix 2022– ), dve izrazito gledljivi avdiovizualni seriji, sta priredbi priljubljenega romana Neila Gaimana (2001) in njegove predhodne serije stripov (1989–1996). Obe sta navdihnjeni s klasično in nordijsko mitologijo ter odražata razvoj kulturno in družbeno pomembnih tem, do katerega je prišlo med objavo njunih literarnih predlog in predvajanjem televizijskih serij. Zanimivo je, da priredba romana vključuje več olimpskih bogov, vendar zamolči vpliv Herodota. Po drugi strani je Peščeni mož v svoji televizijski različici, natančneje (...) v tu obravnavani zadnji epizodi prve sezone z naslovom Kaliopa, v prizorih spolne zlorabe precej manj grafičen; drastičnejše podobe prepušča gledalčevi domišljiji, a hkrati doseže še bolj izrazito empatijo do trpeče žrtve in ostro obsodbo storjene nezaslišanosti. (shrink)